Ostali članci

Kaj je superhrana ? Zakaj je, oz. ni super?

Odločili ste se, da boste več skrbeli o svojemu zdravju to pa vključuje tudi pravilno prehranu? Bravo! Veliko ste slišali o superživilih, ki naj bi imela toliko vitaminov, mineralov, antioksidantov in podobnih sestavin, da boste zaradi njih postali superčlovek. Zveni predobro, da bi bilo res?

Superhrana

Kaj sploh je "superhrana"

Izraz "superhrana" se nanaša na živila, bogata s hranili, ki so temelj zdravega telesa. Čeprav gre večinoma za hrano rastlinskega izvora, v to skupino sodijo tudi nekatere ribe in mlečni izdelki.

Najpomembneje v vsej zgodbi pa je, da ni uradnih kriterijev, po katerih bi živila uvrščali med superživila. Nikjer na svetu ni zakonov ali predpisov, ki bi določali, koliko določenih mineralov ali vitaminov mora imeti živilo, da ga lahko imenujemo superživilo. Tudi znanstveniki redko uporabljajo to ime.

Je tržni izraz za zdravo hrano.

Vendar pa si je superživilo zaslužilo to ime, ker ima izrazito velike količine vitaminov in mineralov ter drugih sestavin, ki pomagajo krepiti imunski sistem in nam tako omogočajo daljše in kvalitetnejše življenje.

Pogosti elementi, ki sestavljajo nekatera živila, so super antioksidanti, zdrave maščobe, vlaknine in fitokemikalije – aktivne rastlinske spojine, ki so odgovorne za njihove močne barve in vonjave ter pomagajo človeškemu telesu pri boju proti raznim boleznim. Če boste redno uživali tovrstno hrano, boste menda zdravi kot dren.

Primeri superživil

Med zelenjavo, oznako superživila najpogosteje nosi ohrovt – in to z razlogom. Če raje pojeste svoj prst kot pol sklede ohrovta, vedite, da enako velja za večino zelene ali listnate zelenjave, kot sta špinača in brokoli. Bogate so z vitamini A, C in K, vlakninami in minerali. Iz podobnih razlogov je sladki krompir tudi superživilo.

Različno eksotično sadje, kot so granatna jabolka, kivi, acai in goji jagode, so prav tako člani družine superživil. Sem pa spada tudi sadje iz naših krajev, ki ne bo izpraznilo vaše denarnice – jabolka, jagode, borovnice, maline, robide, ipd.

Polnozrnata žita, fižol, semena in oreščki, kot so mandlji in pistacije, so prav tako superživila.

V trgovinah z zdravo hrano boste naleteli tudi na razne praške, kosmiče, trave, alge ipd., ki so pridobljeni iz rastlin, ki niso značilne za naše podnebje (rastejo v Amazoniji, Peruju, Tibetu ipd.), prav tako pa naj bi imeli blagodejno vpliva na zaščito naše imunosti.

Voće i povrće

Zakaj je - ali ni - super?

Ena od težav pri uporabi izraza "superhrana" je, da čeprav je določeno živilo izjemno zdravo in torej superživilo, je način predelave lahko nezdrav. In tako se izgubijo prednosti hrane v njeni prvotni obliki.

Na primer, pred nekaj leti so se v naših supermarketih pojavili smutiji, fit mleka in podobni napitki, ki se oglašujejo kot bogati s sestavinami, kot so granatna jabolka, kivi in ​​razno eksotično sadje, ki spada med superživila. V čem je problem? Takšne pijače so polne dodanega sladkorja. Pametneje in bolj zdravo je pojesti dva sveža kivija kot kupiti predelan smoothie v steklenici. Če imate radi smutije, si naredite svojega – vse, kar potrebujete, je blender, kos sadja, nekaj tekočine in 2 minuti vašega časa.

Podobno je s polnozrnatimi žiti. Instant ovseni kosmiči, polni dodatkov, so za zdravje tako dobri kot belikruh (no, niso), da o predelanih kosmičih, kosmičih in müslijih, ki se oglašujejo kot zdravi, niti ne govorimo.

Ko je hrana označena kot zdrava ali super, večina od nas misli, da jo lahko uživamo v neomejenih količinah. Vendar je zmernost v vsem ključ do zdravega življenja. Poleg tega samo zato, ker je ena vrsta hrane označena kot super, še ne pomeni, da je drastično boljša od druge zdrave hrane.

Ni čarobne hrane, ki bi odpravila vse vaše zdravstvene težave ali vam pomagala shujšati. Niti žlica chia semen ne bo pognala vaše prebave, ki ste jo leta zanemarjali, niti maca v prahu ne bo povrnila vaših hormonov na normalno raven v nekaj tednih po letih jemanja kontracepcijskih tablet. Da, česen znižuje holesterol, vendar bi morali pojesti 28 strokov česna na dan, da bi znižali holesterol samo iz tega enega živila. To bi bilo težko, kajne?

Kaj storiti? Svojo prehrano obvezno obogatite s superživili. Čim več brokolija, ohrovta, česna, rdeče pese, lososa, granatnih jabolk, borovnic, pistacij, jabolk, leče, kvinoje in drugih zdravih živil. Vendar zmerno in ob vsakem obroku, namesto da se zanašate na eno ali dve živili. Vsak obrok mora biti uravnotežen in hrana dopolnjena.